This is where I pour my soul out - in letters and words, where I post my favourite quotes and sayings.
For my original tumblr click here.
I miss Karla, Cor and their house keeper Hendrina and her daughters. I miss South Africa so much. The landscape, the food, the animal life, most of all the black people from the country. This just made my eyes tear up…
Kdo je sedaj, sem se vprašala. Ne vem.
Pa jo imaš rada? Še vedno.
Zakaj pa, se potem bolj ne potrudiš?
Veš nič ne pade z neba in za vso svojo nesrečo sem si sama kriva.
Nimam inspiracije pisat, nobene. Vse gre kot si želim, zato se nad ničemer ne morem pritoževati, kar je očitno glavni povod za objavo novega posta.
Tako.
Še dva tedna do Afrike, do vročega poletja, še štiri tedne do Valentinovega, še šest tednov do zimskih počitnic. Lepe dva meseca pred menoj, če bo le moja volja ostala vsaj tako dobra kot je bila zadnje dni.
Stubborn and hard-hearted. Strong-willed and highly motivated. Sharp thoughts. Easily angered. Attracts others and loves attention. Deep feelings. Beautiful physically and mentally. Firm Standpoint. Needs no motivation. Shy towards opposite sex. Easily consoled. Systematic (left brain). Loves to dream. Strong clairvoyance. Understanding. Sickness usually in the ear and neck. Good imagination. Good physical. Weak breathing. Loves literature and the arts. Loves traveling. Dislike being at home. Restless. Not having many children. Hardworking. High-spirited.
Torej, malo sem pozna, pa vseeno. 2012 se mi zdi tko lepa številka, res. Upam da bo tut leto tok lepo ker 2011 mi bolj ali manj ni blo všeč. Upam da bom ostala tolk zalublena, in da mi bo ta ljubezen vrnjena, da bom ohranila dobre odnose z vsemi, da bom spelala tole šolo, vsaj tako dobro, kot sem jo lani, če ne bolje. Nočm popravcov, ne, ne, ne. Ful si želim eno res noro dobro poletje, ker prejšnje je blo res zanič, če jih primerjam z predhodnjimi, želim si tud, da bi končno minila ta puberteta, te nenadna menjavanja razpoloženja, ta nesamozavest, pa naveličanost nad vsem. Skratka, nočem delati nikakršnjih obljub, ker vem, da je začetek novega leta zgolj izgovor za spremembo stvari, ki nas motijo, ampak želim zgolj zabeležiti svoja pričakovanja v tem letu. Konec koncev je vsak dan nov začetek :)
He is my best friend in the entire world. He’s been there for me through thick and thin, he makes me the happiest I’ve ever been every time I’m with him, and he’s just so special to me. I love him. That’s all there is to it. I would never do anything to destroy his happiness for the sake of my own. He means more to me than that. He literally means the world to me.. I don’t even know how to explain it. I wake up in the morning and he’s the first one I think of. Before I fall asleep at night he’s the last one on my mind. Whenever I get a text from him my hearts speeds up and I get these insane butterflies in my stomach that won’t go away. I feel like melting every time I hear his voice. I miss him when we’re not together, even when he just leaves the room for a couple of minutes. When we cuddle I feel like if we’d never move again, I would be perfectly happy for the rest of my life. I don’t know what else to say. I’m in love but there isn’t a single thing I can do about it. He probably feels the exact same way but there’s no guarantee his feelings will last as long as mine will. That’s the only thing.
ahh, prazniki letos so mi tok naklonjeni, res.
lepše bi že težko bilo, brez da je kičasto. kar ubistvu tako ali tako že je.
Kdaj se bom končno naučila učiti iz svojih napak? Vsak je odgovoren za svojo srečo in tudi jaz na koncu vedno ugotovim, da sem si sama kriva za svojo nesrečo.
Jebaj moje življenje.
joj predolg že nism nič napisala, pravzaprav sm ugotovila, da imam inspiracijo kej pisat samo kadar sm res slabe volje, al pa res dobre volje. ampak tut če sm to, ta drugo, mi ne paše vedno komplicirat stvari, da jih ubesedim, raje se prepustim občutkom, ki me obdajajo in točno to delam zadnje dni. vse je tako perfektno, da komaj dojemam…
you still give me butterflies, make me giggle like a little girl and put the biggest smile on my face every time you say i love you ♥
Še vedno mi občasno preleti misli.
Večinoma se nasmejim. Vem, da te imam.
Vsaj za zdaj.
Ljubim te. Potrebujem te.
In vem, da tudi ti mene, pa si tega ne upaš priznati. In tudi če ne, nisi sam kriv.
You are something special, I dont know how to express it.
Straši me dejstvo, da je moja sreča odvisna od tebe, tega me je bilo vedno strah, vedno sem si govorila da je vsak odgovoren za svojo srečo, vedno sem hotela biti odvisna le od same sebe.
Ampak to je nekako smisel ljubezni, mar ne? Dopolnjuješ me, in jaz naj bi dopolnjevala tebe. Osrečujeva drug drugega, zaradi tebe me še najbolj grozne stvari, ne morejo spraviti s tira.
Ampak kaj pa, če te nekega dne ne bo več in bom ostala sama? Ne bo te več tu, da mi vliješ voljo do življenja, do spopadanja z vsakdanjimi problemi in nevšečnostmi. Kaj, če brez tebe ne znam več biti jaz, srečna in vesela jaz?
To se sprašujem, dokler same sebe ne spravim h pameti.
Nima smisla živeti v strahu. Nimam dovolj dobrega razloga, da bi pustila da mi te dvomi in te negativne misli pridejo do živega, da me prizadanejo kot so me prizadele danes.
Živeti moram za sedanjost, ne za preteklost in ne za prihodnost. Res, da po vsej verjetnosti ne bova skupaj za vedno. Ampak dokler traja, moram uživati, ker če ne bom uživala zdaj, kdaj bom? Ko te ne bo več? Ne smem si pustiti, da mi misli uničijo čas, ki ga imam da ga preživim s tabo. S tem, kaj bo, ko te ne bo, se bom ukvarjala ko in če te ne bo.
